Citati avtorja Borut Pahor v mesecu september 2021

»Pred vami je zelo veliko izzivov, a Slovenija je vedno stala Moldaviji ob strani in bo tako tudi vnaprej.«

»Eno takih je pomembnost Evrope za obe državi in sedemindvajseterico kot celoto. Evropsko unijo želimo gojiti, razumemo pestrost in različnost, ki krasita to našo skupno domovino, hkrati pa si oba želiva njene večje učinkovitosti.«

»To bi bilo dobro ne le za razvoj teh držav, temveč v tem trenutku tudi za samo varnost in stabilnost.«

»Smo priča zastoju širitve, ki na strani držav Zahodnega Balkana krha zaupanje v ta proces, zmanjšuje politično voljo za reforme ter vodi v vzpon nacionalizmov in nevarno vračanje v preteklost.«

»Mnogo je stvari, ki povezujejo oba naroda in državi, a vsekakor je na prvem mestu želja, da z odgovornimi dejanji našim otrokom zagotovimo mirno in varno prihodnost.«

»Za izpolnjevanje poslanstva vzgajanja najranljivejše populacije otrok in mladostnikov, da bi bili pripravljeni na samostojno, samozavestno in odgovorno življenje.«

»Tukaj pred seboj vidim našo prihodnost, in to me navdaja z velikim optimizmom in upanjem.«

»Vi boste ustvarjali prihodnost in nihče od nas ne more natančno vedeti, kakšna bo. Ampak od ene stvari je zelo pomembno, kako se bo vse skupaj odvijalo. Od tega, ali se boste poslušali in se boste slišali. Ali boste strpni ali ne; ali se boste spoštovali ali ne.«

»Mladi ljudje, vam pripada ta prihodnost. Prosim vas, da si jo oblikujete po svojih željah, a vedno v duhu strpnosti in sožitja.«

»Dialog in protesti ja, nasilje ne.«

»Slovenija in Evropa sta utemeljeni na vrednotah, ki so navdihovale upor Primork in Primorcev zoper fašizem, narodno osvoboditev in skupno življenje z ostalimi Slovenci.«

»Ganjen sem.«

»Redko imamo politiki priložnost, da damo srcu in duši prednost. In teh trenutkov ne smemo zamuditi; če jih, potem je to nenadomestljivo.«

»Dialog ni samo to, da poveš svoje stališče. Dialog je tudi to, da spoštljivo poslušaš drugačno. Zlasti visoka kultura dialoga predvideva usklajevanje različnih stališč. Menim, da tega danes primanjkuje, da je dialog osiromašen. Vsi, zlasti pa tisti, ki smo politično poklicani, smo odgovorni, da dialogu vrnemo njegovo moč.«

»Primorci imamo himno. In himno imamo zato, ker nas združuje v upornosti, seveda najprej proti fašizmu.«

»Razumem, da imamo ljudje različna stališča, a znanost pravi, da je cepivo varno, in znanosti moramo zaupati.«

»Prvi spotikavec je predsednik Pahor postavil 6. avgusta 2018 skupaj z avtorjem projekta nemškim umetnikom Güntherjem Demnigom, in sicer na Cankarjevem nabrežju v Ljubljani.«

»Zavzemam se za enotno EU.«

»Po daljšem pogovoru sem lahko z veseljem ugotovil, da sta se danes oba direktorja izrekla, da sta pripravljena na nadaljevanje dialoga in rešitev problema.«

»Oba direktorja tudi soglašata, da se bosta potrudila za takšne dopolnitve pogodbe, da jo bosta lahko v kratkem podpisala in tako poskrbela za rešitev vprašanja rednega financiranja STA-ja.«

»Matjaž Špat, radi vas imamo, hvala vam za vse.«

»Zdaj imamo velikansko priložnost in odgovornost, da ta mir in varnost ne glede na vse grenko, kar se vseeno dogaja, ohranimo za nas in seveda za naše otroke in njih otroke in da privarčujemo vsem nam vse gorje sovraštva in vojn. Vsak naj sebe vpraša, koliko in na kakšen način lahko k temu pripomore.«

»Narodne manjšine so več kot le most med državami.«

»Zgodovina je temu območju namenila več bolečih poglavij, a ga je hkrati obdarila z bogastvom različnih kultur in jezikov.«

»Vsaka manjšina, tudi maloštevilčna, ima v sebi moč, da ruši stereotipe in spreminja svet na bolje.«

»Mnogokrat s skromnimi sredstvi, ki pa jih je dopolnjeval pogum in veliko porabskoslovensko srce.«

»Vaši projekti črpajo iz bogate kulturne dediščine in tradicionalnega načina življenja, a so obenem usmerjeni v prihodnost ‒ nagovarjajo mlade pripadnike skupnosti in so evropski po duhu.«

»Imajo vso pravico, da mirno povedo svoja stališča, nikakor pa nimajo pravice, da na nasilen način vdrejo v prostore RTV Slovenija ali kamor koli drugam.«

»Oboje nas je izoblikovalo. Zlasti čas med obema vojnama, ko je to ozemlje pripadalo Italiji, ki je poleg vsega prišla pod oblast fašistov, je bilo za primorskega, za slovenskega človeka tod težko, surovo obdobje.«

»Primorci različnih svetovnonazorskih prepričanj smo tako hudo trpeli pod fašističnim škornjem, da v času druge svetovne vojne pravzaprav tukaj, na tem delu slovenskega ozemlja, ni bilo izdajstva, ni bilo bratomorne vojne. Ta izkušnja hudega trpljenja, izživljanja, poniževanja, odvzemanja časti in dostojanstva je slehernega Primorca ali Primorko gnalo v boj.«